Namen delovnega srečanja v Hruševju je ogled šolskih objektov podružnične šole osnovne šole Miroslava Vilharja Postojna, kjer za ogrevanje uporabljajo energijo zemlje preko toplotne črpalke, kar je izhodišče za naš predlog za večjo aktivnost EKO sklada RS. Ogrevanje šolskega objekta v Hruševju je bilo izvedeno v dveh delih, za potrebe starega objekta je bila vgrajena toplotna črpalka katera se je oskrbovala s primarno energijo s sistemom geosond, kasneje se je zgradila telovadnica s prizidkom, kar je ogrevano z enakim sistemom. Bistvo tega sistema je, da je energetsko neodvisen od fosilnega energenta, torej rabi stalni dotok primarne energije (energija zemlje) in je preprosto okolju prijazen saj ne proizvaja toplogrednih emisij in ne emisij prašnih delcev.
1.)
V Sloveniji je cca 500 osnovnošolskih objektov + precej podružničnih objektov, kateri bi se lahko ogrevali na takšen način ali pa z rabo energije podtalnice, kjer je le ta na razpolago. V ta namen je potrebno občinam, katere so zainteresirane in imajo takšne objekte v posesti in upravljanju omogočiti najem tovrstnega kredita za izvedbo takšne investicije, kredit pa se lahko poplačuje iz letnih namenskih sredstev za potrebe ogrevanja (vsaka občina sprejme letni propračun v katerem so predvidena tovrstna sredstva in za takšen kredit po pisni izjavi Ministrstva za finance ni potrebno iskati ustreznega soglasja od navedenega ministrstva). Na takšen način država koraka v neodvisnost od fosilnih energentov in so investicije pokrite z ustvarjenimi prihranki. Po odplačilu kreditnih obveznosti pa občina razpolaga v okviru svojega proračuna prosto s sredstvi, katera bi bila sicer namenjena ogrevanju in eventuelnemu hlajenju. Ustrezna navodila za izvedbo takšnega projekta lahko pripravimo pri predlagatelju tega predloga, kjer tudi hranimo ustrezen dokument Ministrstva za finance. Poseben poudarek k temu predlogu je, da z njegovo izvedbo uporabimo domače znanje in slovensko proizvodnjo, kar pomeni zagotovo tudi nekaj novih delovnih mest. Vse to je mogoče izvesti z nekaj dobre volje na EKO skladu RS, sredstva za tovrstno kreditiranje pa bi morala imeti prednost.
2.)
V Sloveniji je vsaj 10 tisoč večstanovanjskih objektov v katerih posamezna stanovanja samostojno pripravljajo toplo sanitarno vodo z rabo električne energije. Nekaj tovrstnih idejnih zasnov za nekaj objektov po Sloveniji smo začeli pripravljati in žal ugotovili, da ni ustrezne podpore od inštitucije, katera bi morala stati v podporo tem investicijami. Zato predlagamo sprejem ukrepa o 25% udeležbi pri posamezni tovrstni investiciji v učinkovito rabo energije ob rabi trajnega energetskega vira. EKO sklad že sedaj sofinancira v navedenem procentu izvedbo izolacij na takšnih objektih in ni tehtnega razloga, da ne bi sofinanciral tudi tovrstne projekte učinkovite rabe energije. Vse to je skladno s predvidenim Energetskim konceptom Slovenije, kateri je v postopku sprejema in bo sprejet najkasneje v prihodnjem letu.
3.)
Tudi slovenska gospodinjstva so se pričela intenzivno pripravljati na menjavo fosilnih energentov z energenti, kateri so prijazni do okolja, vsem pa manjka malo državne vzpodbude za takšen korak. Zato predlagamo, da se za gospodinjstva uvede korigirana subvencija za toplotno črpalko v primeru rabe primarne energije zemlje ali podtalnice v višini 25% od izvedene investicije, namesto sedanjih številčnih 2500 eur.
4.)
Konec preteklega leta je stopila v veljavo Uredba o samo oskrbi z električno energijo s pomočjo rabe sončne energije. Začrtana je tudi maksimalna moč in sicer do 11 kW. Zadeva je na začetku in tudi to sodi v področje učinkovite rabe energije, zato predlagamo za tovrstne investitorje subvencijo pri postavitvi lastne sončne elektrarne v višini 300 eur/kW vgrajene naprave. In tudi to je nov način, kateri nas navaja na samo oskrbo in energetsko neodvisnost.
5.)
Ponovna uvedba subvencije za vgradnjo sanitarne toplotne črpalke. V Sloveniji je v tem trenutku vgrajenih po gospodinjstvih zagotovo 70.000 sanitarnih toplotnih črpalk. Vsaka toplotna črpalka nadomesti minimalno 200 l kurilnega olja in tudi to je prispevek k zmanjšanju toplotnih emisij in zmanjšanju prašnih delcev v našem ozračju. Vsi naši predlogi ne zahtevajo dodatnega administrativnega dela, subvencije se izplačujejo po izvedenih projektih in so skladno z veljavnimi predpisi vsa dela zavedena in pokrite obveznosti do države.
V Kranju, 5.4.2016
Direktor ZENS:
Andrej Resman