05.10.2017
Gradnja hidroelektrarn na srednji Savi v občinah Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija, Dol pri Ljubljani, Ljubljana in Medvode
Spoštovani Župani!
Namen tega dopisa je seznanitev lokalne skupnosti z dejavnostmi obeh organizacij in ostalih
deležnikov za uresničitev načrta izgradnje verige hidroelektrarn na srednji Savi. Obe združenji si
prizadevata za čim hitrejšo izvedbo tega projekta ob aktivnem sodelovanju vseh, ki jih bo projekt tako
ali drugače zajel.
Ne bomo iskali avtorjev prvih snovalcev idej za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, saj je za nas
pomembnejši prvi pravni akt »Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na
delih vodnega telesa reke Save od Ježic do Suhadola«. Na podlagi navedenega pravnega akta je Vlada
RS v letu 2005 podelila koncesijo Holdingu slovenskih elektrarn d.o.o. iz Ljubljane. In zgodba je dobrih
deset let zorela pri koncesionarju v predalu. Razen občasnih medijskih novic ni bilo zaznati nobenih
premikov, koncesionar pa je čakal na osnutek koncesijske pogodbe z Ministrstva za okolje in prostor.
V sredini meseca septembra smo dve nevladni organizaciji z novinarsko konferenco obudili »zgodbo
o Trnuljčici« v okviru priprav na sprejemanje Energetskega koncepta Slovenije, ki naj bi se
predvidoma sprejel v DZ RS. Po novinarski konferenci se je pričela zadeva premikati z mrtve točke,
Holding je objavil naročilo za izdelavo DNP za HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Ronke, MOP pa je
posredovalo na Holding tudi osnutek koncesijske pogodbe.
Pismo o gradnji hidroelektrarn je namenjeno zgoraj omenjenim občinam, ker bodo v bližnji
prihodnosti deležne pomembnih sprememb pri načrtovanju rabe prostora z neposrednim vplivom na
narodno gospodarstvo, ki predstavljal korak k izpolnjevanju sprejetih okoljskih obvez.
Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS) in Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) sta se
odločila, kot podpornika napovedane gradnje, da prejemnikom podata pobudo za ustanovitev
spremljajočega in neodvisnega organa, ki bi spremljal potek gradnje in bi bil tudi povezovalni člen
z investitorjem. Predvsem bi takšen skupni »odbor« lahko postal jedro vzpodbujanja gradnje,
koordinacije in javnega nadzora, kar domnevamo, da bo tudi želja prejemnikov.
Ker nam je poznan časovni potek gradnje HE na spodnji Savi, predlagamo, da v ta odbor imenujejo
funkcionarja, ki opravlja funkcijo vodenje občinske službe za gospodarstvo. Tako kadrovske
spremembe pri posameznem prejemniku ne morejo vplivati na sestavo »odbora«. ZENS in ZEG pa bi
vodila kronologijo dogajanja v času gradnje in bo le ta ves čas na razpolago prejemnikom in
zainteresirani javnosti. Vsekakor predvidena gradnja prinaša vsem prejemnikom na njihovem
območju pozitivne premike, saj bo to istočasno tudi priložnost za zgraditev (obnovo) infrastrukturnih
objektov v zasavski dolini, kakor tudi ureditev protipoplavne zaščite. Z namenom opisa pozitivnih
vplivanj v času gradnje prilagamo našemu pismu še krajše mnenje mag. Vekoslava Korošca, direktorja
Združenja za inženiring pri GZS.
Prejemnike naprošamo, da odgovorijo na prejeto pismo in vzpostavijo z nami kontakt. Potem pa bi se
dogovorili o prvem srečanju na sedežu posameznega prejemnika in skupaj sestavili program dela
»odbora«.V tem začetnem delu bo povezovalni kontakt opravljal ZENS na info@zens.si .
V Kranju, 2.10.2017
Direktor ZENS Andrej Resman Predsednik ZEG Karel Lipič
Priloga:
Narodno gospodarski vidiki gradnje hidroelektrarn na srednji Savi - Prispevek k diskusiji o
Energetskem konceptu Slovenije
V Združenju za inženiring smo že v letu 2012 začeli z projektom (študijo) Oživljanje gospodarstva. Za
gospodarsko rast in nova delovna mesta so zelo pomembne investicije v infrastrukturo, energetiko,
varstvo okolja. Ker inženiringi delujemo v celotnem investicijskem procesu od idejne zasnove do
izvedbe in obratovanja objektov, smo želeli evidentirati vse potencialne investicijske projekte in
njihov učinek na dejavnost inženiringov in tudi širše na celotno gospodarstvo. K tej študiji nas je
vzpodbudila tudi vladna napoved o novih 60.000 delovnih mestih. Po razgovorih na MGRT smo
ugotovili, da vlada do te ocene ni prišla na osnovi konkretnih projektov ampak na osnovi priporočil
EU o nujnosti novih 60.000 delovnih mest za zmanjševanje brezposelnosti in novo gospodarsko rast.
ZING se je naloge lotil na način, da smo evidentirali potencialne investicijske projekte, investicijsko
vrednost, delež domačega znanja, industrije , gradbeništva za vsak projekt in ugotavljali širše narodno
gospodarske vidike.
Delovna skupina je pričela z zbiranjem podatkov in začela sistematsko obiskovati pristojna
ministrstva, direktorate in potencialne investitorje iz javnega sektorja. Podatke za listo projektov
smo pridobivali pri investitorjih na osnovi njihovih investicijskih planov in pri pristojnih ministrstvih .
Gre za 10 letne plane razvoja, investicijsko in projektno dokumentacijo za konkretne projekte. K
sodelovanju smo povabili tudi Energetsko zbornico, Zbornico gradbeništva in Nepremičninsko
zbornico.
Na tem področju imajo investitorji pripravljeno veliko dokumentacije, ki jo je bilo treba zbrati in
sistematsko urediti glede na več kriterijev. To so predvsem pripravljena investicijska in projektna
dokumentacija, problematika umeščanja v prostor, možnosti financiranja. Analizirali smo tudi vse
ovire, ki zavirajo izvajanje investicij(birokratske ovire, dolgotrajni postopki umeščanja v prostor in
pridobivanja gradbenih dovoljenj, omejitve zaradi Nature 2000 in širitve zaščitenih območij).
Eden izmed pomembnih projektov v naši raziskavi je izgradnja verige HE na srednji Savi.
HE na Savi so ključni hidroenergetski projekt v Sloveniji. Brez izgradnje HE na Savi je nemogoče doseči
cilj 25% energije iz obnovljivih virov do 2020 in cilje EKS do leta 2035. Največji tehnični in ekonomski
učinek izrabe Save lahko dosežemo samo z izgradnjo celotne verige HE, to pomeni dokončanje vseh
odsekov na zgornji, srednji in spodnji Savi. Pri sklenjeni verigi HE na Savi bodo doseženi visoki
izkoristki in ekonomika, saj bo HE Moste imela vlogo čelne akumulacije, HE Brežice im HE Mokrice pa
vlogo izravnalne akumulacije. Načrtovana izgradnja srednjega odseka HE na Savi je prav tako
pomembna iz tehničnega in ekonomskega vidika. Poleg pomena za energetsko oskrbo in izvajanje
sistemskih storitev pa ima izgradnja HE na srednji Savi tudi narodno gospodarski pomen.
Približno 90% vseh del, storitev in dobave opreme pri gradnji HE na srednji Savi lahko zagotovijo
slovenska podjetja. Gradnja ima pomemben vpliv na rast gospodarstva, na nova delovna mesta in
dvig BDP. Pri gradni novih HE rešujemo tudi problematiko poplavne varnosti, zaščito podtalnice,
namakanje za kmetijstvo in varstvo naravne in kulturne dediščini. Zelo pomembno je, da smo v
Sloveniji preteklih 70 letih razvili tehnologijo gradnje pretočnih hidroelektrarn z domačim znanjem
(univerze, inštituti, projektanti, izdelava hidromehanske in turbinske opreme, izvedbeni inženiringi in
gradbeni izvajalci). Tako visok domači delež pri investicijah smo dosegli zaradi lastnih tehnologij
gradnje HE, ki smo jih bodisi prevzeli (v začetnem obdobju povojni) bodisi pa sami razvili. Lastne
tehnologije so nam zagotovile visoko konkurenčnost tudi v tujini. Z lastnimi tehnološkimi rešitvami
zagotavljamo nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo ( nad slovenskim povprečjem) in visok
delež domačih dobav in storitev.
HE na srednji Savi načrtujemo že več desetletji, na žalost vse aktivnosti potekajo prepočasi. Prve
projekte za HE na srednji Savi smo izdelali že v začetku 70 let, za projekte so se takrat že zanimali
nemški vlagatelji, predvsem za HE Renke in ČE Požarje (črpalna elektrarna 200MW z akumulacijo pri
vasici Požarje).
Na srednji Savi danes načrtujemo 10 elektrarn, pripravlja se investicijska in projektna dokumentacija
za izgradnjo prvih treh HE na lokacijah Trbovlje, Renke, Suhadol.
Raziskave v okviru študije in zbrani podatki iz študij in projektov, ki so jih izdelali Savske elektrarne,
HSE, HSE invest, Ekonomski inštitut Pravne fakultete, IBE in IREET, so pokazale za verigo 10 HE na
srednji Savi naslednje učinke:
• 667 mio EUR večja produkcija gospodarstva
• 157 mio EUR delež za gradbeništvo
• 61 mio EUR delež za dejavnost kovinskih izdelkov
• 51 mio EUR delež za posredovanje in prodaja
• 43 mio EUR delež za druge poslovne storitve
• 13.400 novih delovnih mest (projektiranje, inženiring, industrija, gradbeništvo….)
• 398 mio EUR dodana vrednost od tega v gradbeništvu 158 mio EUR
• 19 mio EUR neto davkov na proizvode
V okviru študije ZING smo analizirali tudi vse ovire, ki zadržujejo investicije. Ključni problem je
umestitev v prostor in dolgi postopki pridobivanja dovoljenj. Podrobno smo analizirali posledice
širitve Nature 2000, sodelovali smo na številnih posvetih in pridobili podatke in projektne rešitve
naših severnih sosedov pri izgradnji HE na Muri , Donavi in reki Salzach. Prav v Avstriji imamo Slovenci
svojo energetsko naložbo, 20% delež v HE Bistrica (Koralpe), kjer so vgrajene turbine Litostroj in so
projekt izvajali tudi slovenski inženiringi.
Primer HE na srednji Savi, učinki za energetiko, gospodarstvo in širši narodno gospodarski učinki in
sinergije, ki jih projekt ustvarja so vzorčni primer za razmišljanje o Energetskem konceptu Slovenije.
Razmišljati moramo širše, ni dvoma, da moramo izpolniti energetske in okoljske zaveze, lahko pa
dobimo še bistveno več pri narodno gospodarskih učinkih. Zato je nujno, da vsak projekt proučimo
tudi iz vidikov pomena za nove tehnologije (dvig tehnološkega nivoja), nova delovna mesta z
nadpovprečno dodano vrednostjo in pridobitev primerjalnih prednosti za nastop v tujini.
Mag. Vekoslav Korošec