Mag. Valenčič je v intervjuju med drugim povedal: "Cilji EU o zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida so čista norost in absolutno neizvedljivi, prej kot bomo to razumeli, manj bo bolelo, ni pa nikakršnih izgledov, da bi se to kmalu zgodilo. Še enkrat malo za šalo pa še bolj zares: premog je gorivo prihodnosti za proizvodnjo elektrike, če premoga ne bomo kurili, tudi prihodnosti ne bo."
Pred nekaj dnevi sem prebral, kaj se dogaja na Nizozemskem. Leta 2015 se postavili tri termoelektrarne, skupaj 3.470 megavatov, danes pa se že bijejo bitke, kako jih zapreti. Zagovorniki zaprtja takole računajo: neto bonitete 4,7 milijarde evrov, 5,6 milijarde so vredne emisije ogljikovega dioksida, 4,2 milijarde evrov znašajo lokalne škode zaradi emisij, potrošnikov presežek je 3,1 milijarde evrov, izguba proizvajalca oziroma lastnika elektrarn dosega 1.9 milijarde evrov. Investicija je bila šest milijard evrov, danes pa ocenjujejo, da je vredna 3,5 milijarde evrov. Če zadnji podatek uporabimo v našem okolju, slovenska termoelektrarna ni vredna več kot kot med 290 in 435 milijonov evrov, kupca zanjo pa verjetno ni.
Glej: The Dutch Coal Mistake: How Three Brand-New Power Plants in the Netherlands Are at Risk Already of Becoming Stranded Assetsin Netherlands to end coal power by 2030, closing down new plants
"Uredba o samooskrbi pa je v bistvu velika packarija. Samooskrbniki štirikrat bolj bremenijo elektroenergetski sistem in zanj (skoraj) nič ne plačajo."
Kapaciteta v Sloveniji registriranih fotovoltaik v režimu samooskrbe je približno en megavat. Če vzamemo pravo vrednost električne energije, pridobljene iz sonca, dobimo vrednost 0,2682 evra za kilovatno uro. To vrednost delimo na:
● izognjeni proizvodni stroški: 0,04956 evra za kilovatno uro (v družbi ELESomenjajo 44 evrov za megavatno uro, na borzi so cene na proizvodnem intervalu višje),
● izognjeni stroški proizvodne kapacitete: 0,0122 evra za kilovatno uro,
● izognjeni stroški generatorskih kapacitet: 0,0016 evra za kilovatno uro,
● stroški integracije v omrežje: 0,0016 evra za kilovatno uro,
● izognjeni stroški na prenosnem omrežju: 0,0114 evra za kilovatno uro,
● izognjeni stroški, regulacija napetosti (novi inverterji imajo te funkcije že vgrajene, v družbi ELES so vrednosti znane): vrednosti nismo prišteli,
● izognjeni stroški distribucije (vsako elektro podjetja pozna svoje stroške),
● emisije in drugi izognjeni stroški varstva okolja: 0,0674 evra za kilovatno uro (ocena je konservativna glede na to, kolikšna je ocena evropske komisije za polucijo v Sloveniji: 920 evrov na prebivalca),
● tržna volatilnost: (vrednost lahko izračunamo na osnovi cene elektrike za majhne odjemalce, ki je 0,167 evra za kilovatno uro in znaša ob 10-odstotni gibljivosti trga 0,0172 evra za kilovatno uro, te vrednosti nismo prišteli) in
● odzivnost na ceno trga: 0,0073 evra za kilovatno uro.
Pri predstavljeni resnični vrednosti energije sonca je breme integracija v omrežje, znaša 0,0016 evra za kilovatno uro, ostale dobrobiti pa so razdeljene med akterji na omrežju. Kako lahko mag. Valenčič vrednosti, ustvarjene v režimu samooskrbe, označi kot, da »za štirikrat bolj bremenijo elektroenergetski sistem«? Ali, da lastniki fotovoltaik »nič ne plačajo«? Dejstva, podkrepljena z izračuni, absolutno negirajo take in podobne trditve. Resnica je, da so vrednosti samooskrbe znatne in si jih akterji (izvzet je lastnik fotovoltaike, ki vse to plača) na omrežju "prilastijo" ter nato med seboj delijo. Prav pa je, da omrežnino plača vsak koristnik. S prihodom vse več majhnih proizvajalcev bo omrežje nudilo transakcijsko platformo in, če se bodo omrežju nudile usluge ali servisi na omrežju (sistemi hrambe in njihova funkcionalnost, mikro otočni sistemi), je prav in pošteno, da se to primerno ovrednoti in tisti, ki jih koristi, to pošteno plača.
Več: Recent Facts about Photovoltaics in Germany
"Ne gre samo za krepitev distribucijskega omrežja, hitro bi postalo nezadostno tudi prenosno omrežje, torej bi morali govoriti o zelo hitri ponovni elektrifikaciji. Cena tega se začne pri kakih sedmih milijardah evrov, bolj verjetno precej več. Ne glede na prisotnost podpor in subvencij se bodo morale cene elektrike močno povišati zaradi njenega pomanjkanja. S tem se bo navdušenje nad električnimi avti in toplotnimi črpalkami hitro ohladilo."
Nič ne kaže, da bo alternativni scenarij dvignil ceno elektrike ali skrčil implementacijo fotovoltaik (v svetu rastejo po 30 in več odstotkov na leto), znižal 20-odstotno rast implementacije toplotnih črpalk ali ustavil 35-odstotno rast prodaje električnih vozil. Alternativa investiciji sedem milijard evrov v omrežje se bo našla, predlogi in želje, da se v omrežje investira 20 milijard evrov pa so absurdno nerealni. Realnost trka na vrata elektro distribuciji, cene skupaj s omrežnino se spuščajo pod sto evrov za megavatno uro, v samooskrbi je ob implementaciji visoko učinkovite toplotne črpalke možno realizirati za en evro električne energije 75 kilovatnih ur toplote ali hladu, pred ekonomiko se elektrodistribucija ne bo zavarovala. Podobno je z električnimi avti: en evro elektrike nam omogoči prevoz celo 110 kilometrov daleč. O pomanjkanju elektrike ne moremo govoriti, o viških smo omenili, da vso ceneno elektriko koristimo v sistemih za pridobivanje e-vodika, za sintezo prekursorjev, sintetičnih goriv, in v podobnih projektih.
Darko Fius je pridruženi član Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS).