08.11.2017
Čas beži, vsi kateri se kakor koli ukvarjamo s problematiko naših odpadkov vidimo, da imamo zastoje
na tem področju in tako se rojevajo nove ideje. Eno od ideja pa spodaj delimo z vami.
Naše vsakdanje življenje ima za posledico, kot stranki produkt življenja, tudi ustvarjanje odpadkov,
ki jih lahko preprosto poimenujemo embalaža dnevnih potrebščin (e.g. prehranski izdelki), kakor tudi
trajnejših dobrin.
Sedaj je pred nami postopek ločevanja in sortiranja odpadkov. Tudi to poglavje
počasi obvladujemo, prebrane surovine namenjamo ponovni predelavi. Trženje prebranih surovin omogoča
preživetje sortirnicam. In koncu tega našega prebiranja ostane še kupček katerega naše sortirnice
veselo izvažajo kot surovino za sežigalnice izven naših državnih meja.
Vse to plačujejo naša gospodinjstva ob mesečnem odvozu naših komunalnih odpadkov. In tako so se
na trgu pojavile sortirnice, ki imajo proste kapacitete in vneto iščejo nove dobavitelje komunalnih
odpadkov od občin,ki so postavile celoten proces na svojem območju. In tako letijo razne
zanimive ponudbe, tudi bonitetne za odločujoče skupine odločevalcev do sprejetja ustreznih
odločitev.
Ker sam proces v sortirnicah zahteva določeno delo, kakor tudi nadaljnja logistika prebranih odpadkov
na sežig v tujino, vse to plača posamezno gospodinjstvo. V tujini se vsi tako prebrani odpadki sežgejo
z namenom proizvodnje in pridobitve toplotne in električne energije. Za primer navajamo, da en
takšen obrat na Dunaju oskrbuje s toploto več kakor 60 tisoč stanovanj, prav tako proizvedena
elektrika oskrbuje tudi najmanj toliko stanovanj.
In zaključek ? Naš občan se lahko počuti, kakor ovca pred striženjem! Za odvoz svojih odpadkov
dobro plača, vsi kateri sodelujejo v tem procesu so poplačani, tujec, ki pa je iz prejetih odpadkov
proizvedel energijo pa si obeta energetske dobičke še naprej.
Še dobro, da imam Butalce za sosede.
PS
Naše sortirnice plačujejo po 200 eur za tono pripeljanih odpadkov, proizvedena energija pa naše
darilo obobožanim sosedom.