Avstrijska dežela Koroška želi izrabljati energijske vire na pogumen, vzdržen, okolju prijazen in ambiciozen način. Pri tem so prednostni cilj hitre spremembe. Potrata energije se mora nehati, ukrepe za povečanje energijske učinkovitosti pa je treba okrepiti. Temeljni načrt (»masterplan«) ravnanja z energijo predpisuje tudi instrumente za doseganje teh ciljev. Koroška mora biti (vsaj bilančno) energijsko neodvisna do leta 2025 na področju toplote in električne energije ter do leta 2035 na prometnem področju, hkrati pa tudi prosta fosilnih in jedrskih nosilcev energije.
Trenutno zaseda Koroška z 51,2-odstotnim deležem obnovljivih virov energije vodilno mesto med avstrijskimi deželami. Evropsko povprečje je v letu znašalo pičlih 14,1 odstotka. Zato ima Koroška odlično izhodišče za doseganje svojih ambicioznih ciljev. Tako naj bi dežela postala evropski vzor pri rabi energije in pokazala, da je dosleden in hiter energijski prehod izvedljiv. Pri izdelavi načrta so sodelovali številni strokovnjaki, državljani in drugi deležniki. Zato ga odlikuje tudi zelo široka podpora v javnosti. Dokumenta ni napisala peščica strokovnjakov v svojih pisarnah, temveč je plod sodelovanja več kot 200 strokovnjakov, ki so dobrega pol leta delali v 11 delovnih skupinah. Poleg tega je bilo k aktivnemu sodelovanju povabljeno tudi koroško prebivalstvo, med drugim na informativnih dogodkih z delavnicami, ki so bili organizirani v 121 od 132 občin. Pri tem se je v proces vključilo skoraj 1.800 občanov. Sodelovali pa so tudi predstavniki socialnih partnerjev, stranke iz deželnega parlamenta, NVO in civilne pobude.
Pri iskanju rešitev je bil poudarek posvečen trem glavnim področjem rabe energije, ogrevanju prostorov, električni energiji in mobilnosti. Ljudje imamo različne potrebe, zato so bili za različne skupine pripravljeni posebni ukrepi, glede na to, ali gre za stanovalce večstanovanjskih ali enostanovanjskih objektov, podjetnike ali javne ustanove, kmete ali izvajalce storitev. Za vse pa so bili izdelani predlogi za energijski prehod. Konkretne projekte in podrobne načrte je treba pripravljati sproti, kar bo naloga posebne ekipe v okviru koroške deželne vlade. Vendar pa je v temeljnem načrtu jasno prikazano, da energijski prehod ne bo zahteval obdobja odpovedovanj, temveč je povezan z novimi priložnostmi, kot so razvoj novih izdelkov in storitev, nove dejavnosti na področju razvoja in raziskav, povezovanje in spodbujanje gradbenega in nergijskega gospodarstva ter s tem ustvarjanje novih delovnih mest ... Energijski prehod torej nastopa kot sredstvo proti »begu možganov«, t.j. izseljevanju pretežno mladih iskalcev zaposlitve, in pomaga pri blaženju njegovih posledic.
Cilji in celoten proces temeljijo na okoljevarstvenih in ekonomskih osnovah ter na izboljšanju kakovosti življenja. Energijski prehod je treba najprej opraviti v glavah, vse ostalo bo enostavno. Temeljni načrt je orodje za ta namen. Zasnovan je na temeljih boja proti klimatskim spremembam. S klimatskim in energijskim paketom so se države članice EU zavezale znižati svoje emisije toplogrednih plinov za 20 odstotkov v primerjavi z emisijami v letu 1990. Poleg tega naj bi se delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije povečal na 20 %, energijska učinkovitost pa naj bi se do tedaj povečala za 20 % v primerjavi s scenarijem brez sprememb. Pretežni del zmanjšanja emisij naj bi bil dosežen prek trgovanja z emisijskimi kuponi, kar s koroškega stališča ni dobrodošlo, saj prinaša s seboj številne negativne posledice oziroma nedelovanje v korist varstva okolja. Obveznost za področja, ki ne sodijo v okvir trgovanja z emisijami, pa je bila prenesena na države članice. Od tod sledijo obveznosti Avstrije, ki pomenijo znižanje emisij TGP do leta 2020 za 16 % v primerjavi z letom 2005. Na področju OVE velja za Avstrijo cilj 34 %. Za doseganje teh ciljev so nujno potrebni hitri in odločni ukrepi. Njihovo izvajanje omogoča leta 2011 sprejeti zakon o preprečevanju klimatskih sprememb, ki uveljavlja delitev med zvezo in deželami oziroma med posameznimi deželami po načelu povzročitelja. Koroška je že dosegla znatno znižanje emisij TGP, vendar potrebuje še naprej odločno delovanje v tem smislu.
Sedanja koroška koalicija (2013 – 2018) ima v svojem programu vladanja zapisan aktiven pristop h klimatski politiki. Postavila si je cilj, da bo hitro vzpostavila proces energijskih sprememb in sprejela ukrepe za izboljšanje energijske učinkovitosti ter povečanje rabe OVE. Poleg tega želi ob doseganju teh ciljev spodbuditi tudi nastajanje novih delovnih mest. Zato je koroški deželni parlament 26.5.2013 zahteval od deželne vlade pripravo temeljnega načrta ravnanja z energijo. Ta dokument je bil razvit na podlagi obstoječih deželnih energijskih smernic za obdobje 2007-2015, medregijskih usmeritev med Koroško, Štajersko in Slovenijo ob upoštevanju »energijske strategije Avstrije« in strategije EU »Energija 2020«. V akcijskem načrtu za energijsko učinkovitost so bili upoštevani cilji iz navedenih smernic in vključeni v temeljni načrt.
Vizijo energijskega prehoda v nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti si lahko danes predstavljamo le v mislih, vendar pa nas lahko pripelje do konkretno izvedljivih rešitev in ciljev. Če si predstavljamo Koroško v letu 2050, to je čez 36 let, kar je zlasti za mlajše ljudi popolnoma dosegljiva prihodnost, bi bila lahko videti nekako takole:
Koroška je naravni biser. Razvila se je v regijo, ki privlači veliko mladih, in je vzor na področju trajnostnega razvoja. Na delo se vozimo z javnim prevozom, ki je udoben, točen, hiter in okolju prijazen, poleg tega pa tudi zelo prilagodljiv. V prostem času si prevozna sredstva delimo in jih uporabljamo glede na potrebe. Za ogrevanje objektov pozimi in hlajenje poleti ne potrebujemo nobene dodatne energije. Objekti so optimalno toplotno zaščiteni, potrebna energija pa se proizvaja na kraju samem. Glavni viri energije so sonce, veter in toplota zemlje. Revolucionarne spremembe so omogočile shranjevanje elektrike in toplotepovsem v skladu s potrebami. Kakovost zraka je odlična, ni trdnih delcev, smradu in hrupa. Denar, ki smo ga nekoč porabili za energijo, ostaja v deželi v korist tukajšnjih podjetij in prebivalstva. Zgodba se nadaljuje, vendar začenjamo v letu 2014 in gremo naprej korak za korakom.
Cilji so naslednji: Koroška naj bo do leta 2025 energijsko neodvisna na področju toplote in električne energije, do leta 2035 pa na prometnem področju, hkrati pa tudi prosta fosilnih in jedrskih nosilcev energije. Te cilje je mogoče doseči le postopoma in ob izdelavi natančnih projektov. Prva raven ciljev je prenehanje razmetavanja z energijo. Ob bogati ponudbi energije smo z njo pozabili ravnati gospodarno. Če se tega spet naučimo, lahko veliko prihranimo, ne da bi se moralizaradi tega odpovedati delčku udobja, ki smo ga vajeni. Druga raven zadeva učinkovito rabo virov energije in novih strojev za njeno pretvorbo, kar močno poveča izkoristke in bistveno zniža porabo energije. Šele na tretjem mestu je nadomeščanje fosilnih virov energije z obnovljivimi. Na vseh treh ravneh pa je treba delovati hkrati.
Cilj temeljnega načrta je tudi povečanje kakovosti življenja ter ohranitev narave in zdravja. Ravnovesje med proizvodnjo energije in ohranjanjem naravnih virov je mogoče doseči z ozaveščanjem prebivalstva od vrtca, prek šole do ustanov za izobraževanje odraslih.
Zaradi omejenega časa, ki je bil na voljo za pripravo temeljnega načrta, v njem niso bili upoštevana pomembna področja rabe energije, kot so prehrana, oblačenje in »siva energija« (poraba energije v življenjskem ciklu izdelka). Pri
naslednjih projektih je treba upoštevati tudi ta področja in poiskati ustrezne rešitve.
Avtor povzetka: Darko Koporčič, Ljubljana, 29.7.2014